Pogosta vprašanja

povečaj na celoten zaslon pomanjšaj

V praksi podjetja pogosto želijo reševati spor pred Stalno arbitražo po tem, ko je spor že nastal, ne da bi imela v pogodbe vključeno arbitražno klavzulo. To pa je lahko ključna procesna ovira za pristojnost arbitraže, saj praksa kaže, da stranki, ki sta že v sporu, bistveno težje dosežeta dogovor o načinu reševanja spora. Praviloma je na spor kot na potencialno možnost treba računati že ob sklepanju pogodbe oziroma že pri samem pogajanju pred sklenitvijo pogodbe. Da bi preprečili takšne nepotrebne ovire, v nadaljevanju skušamo odgovoriti na vprašanja, s katerimi se podjetja najpogosteje obračajo na Stalno arbitražo pri GZS:
· katere spore je pristojna reševati Stalna arbitraža
· kako se stranki dogovorita za pristojnost Stalne arbitraže
· kako oblikovati arbitražno klavzulo v pogodbi
· katere so prednosti arbitraže v primerjavi s sodiščem
· kako poteka arbitražni postopek

1. Za katere spore se stranke lahko dogovorijo za pristojnost Stalne arbitraže

Stranke se lahko dogovorijo za pristojnost Stalne arbitraže tako za domače spore kot tudi za spore z mednarodnim elementom. V poslovni praksi se stranke za pristojnost Stalne arbitraže praviloma lahko dogovorijo za gospodarske spore, ki izhajajo iz njihovih medsebojnih poslovnih razmerij. Pri tem ni pomembno ali gre za spore med pravnimi in/ali fizičnimi osebami, niti ni pomembno njihovo članstvo v GZS.

2. Kako se stranki dogovorita za pristojnost Stalne arbitraže

Osnovni predpogoj za arbitražno reševanje spora je sklenitev arbitražnega sporazuma. To pomeni, da se pogodbeni stranki morata izrecno dogovoriti, da bo spor reševala arbitraža in ne sodišče, ki bi bilo sicer pristojno za reševanje sporov. V tem je bistvena razlika med arbitražo in sodiščem. Sodišče je pristojno že po samem zakonu in se strankam ni treba posebej dogovarjati za njegovo pristojnost. V praksi se stranke pogosto dogovorijo za arbitražo, ne da bi posebej določile katero arbitražo, kar lahko povzroči nepotrebne zastoje arbitražnega postopka.

na začetek strani

3. Kaj je arbitražni sporazum in kakšni so njegovi učinki?

Z arbitražnim sporazumom se stranki dogovorita za pristojnost arbitraže, kateri zaupata odločitev o sporu in s tem izključita pristojnost državnih sodišč.

V praksi je izredno pomembno, da je arbitražni sporazum oblikovan tako, da je iz njega določno razvidno, za katere spore je bila dogovorjena pristojnost arbitraže, da ne bi kasneje prihajalo do dvomov za katero arbitražo in za katere spore je bila dogovorjena določena arbitraža.

na začetek strani

4. Ali mora biti arbitražni sporazum sklenjen pisno?

Temeljno pravilo je, da mora biti arbitražni sporazum sklenjen v pisni obliki in se lahko sklene glede vseh bodočih sporov, ki utegnejo nastati iz določenega pravnega razmerja. V praksi se najpogosteje takšen sporazum v obliki standardne arbitražne klavzule vključi že v samo pogodbo, saj stranki v času sklenitve pogodbe še nista obremenjeni s sporom.

na začetek strani

5. Ali se lahko sklene arbitražni sporazum, ko pride do spora?

Možno je, da se sklene arbitražni sporazum po tem, ko je do spora že prišlo. Vendar izkušnje v praksi kažejo, da pride do takšnega sporazuma zelo redko, ker sta stranki že obremenjeni z nastalim sporom. Do takšnega sporazuma po nastalem sporu pride zlasti v tistih primerih, ko imata obe stranki interes, da se spor čimprej reši.

na začetek strani

6. Kako oblikovati arbitražno klavzulo v pogodbi?

Vse instiucionalne arbitraže po svetu imajo praviloma že vnaprej pripravljene vzorce arbitražnih klavzul, ki jih stranke, ki se želijo dogovoriti za njihovo pristojnost, vključijo v svoje pogodbe. Tudi Stalna arbitraža pri GZS priporoča strankam, ki se želijo dogovoriti za njeno pristojnost, da vključijo v pogodbe naslednjo tipizirano arbitražno klavzulo.

na začetek strani

7. Kakšne so prednosti arbitražnega reševanja sporov?

Reševanje sporov pred Stalno arbitražo ponuja prednosti, ki se kažejo predvsem:
· v hitrosti postopka (zadeva se začne obravnavati takoj, ko je plačan predujem za stroške)
· postopek je enostopenjski in se konča z izdajo pravnomočne odločbe, ki je izvršilni naslov
· v nejavnosti postopka
· v prosti izbiri arbitrov: stranke same izberejo arbitra, ki naj bi reševal spor, iz stalne liste domačih in tujih arbitrov
· v večji avtonomiji strank pri oblikovanju postopka

na začetek strani

8. Kako se začne postopek pred Stalno arbitražo?

Arbitražni postopek se začne s tožbo. Postopek se začne z dnem, ko Stalna arbitraža prejme tožbo. Tožba mora vsebovati poleg klasičnih elementov, ki jih vsebuje vsaka tožba (imena strank, določen zahtevek, navedba dejstev na katera tožnik opira zahtevek in dokazila) tudi navedbo, da je bila dogovorjena pristojnost Stalne arbitraže in ime arbitra, ki ga stranka imenuje za reševanje spora. Stalna arbitraža tožbo vroči toženi stranki in jo pozove, da na tožbo v določenem roku odgovori in imenuje arbitra.

na začetek strani

9. Kdo in kdaj plača stroške arbitraže?

Po vložitvi tožbe mora tožeča stranka plačati v roku dveh mesecev predujem za stroške postopka, s katerim se krije nagrada za arbitra in administrativni stroški Stalne arbitraže. Po plačilu predujma, ki je določen v tarifi glede na vrednost spora, se postopek nadaljuje. Ko je postopek končan, arbitri v arbitražni odločbi odločijo, katera stranka nosi stroške arbitražnega postopka glede na uspeh strank v postopku.

na začetek strani

10. Kdo imenuje arbitra?

Ena izmed pomembnih prednosti je tudi v možnosti, da stranke same izberejo arbitra, ki bo reševal konkretni spor. Pri tem lahko stranke upoštevajo specializacijo posameznih arbitrov in izberejo arbitra, ki je po njihovi presoji najbolj primeren za reševanje posameznega spora.
Stalna arbitraža ima tudi Stalno listo domačih in tujih arbitrov, ki je strankam v pomoč pri izbiri arbitrov.

na začetek strani

natisni to stran










.